nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
S svojo visoko speto pričesko nad tenkim vratom spominja Ortna na hihitave lutkaste gejše, katerih norčavosti so ga begale v Osaki. Pa niso bile koketne za evropsko oko, v svoji popolni izumetničenosti so bile tudi naravnejše, pač zato, ker je bila družna golota nekaj običajnega, tam notri v onemle kopalnem vrču sramni trikotnik in prsi ne štejejo, ko je pač videti celo telo in so prsi že tako pri večini zelo majhne, nožni nastavek ponesrečen, noge jazbečarske - izraz ni bil njegov, temveč Maltzahnov, ta je takrat reprezentiral skupaj z njim. Bile so ljubke, dokler so nosile svoja slovesna oblačila, lično nabrane pentlje in blazine na hrbtu, bele nogavičke na nogah, s prsti, ki so jih nenaravno kvečili jermeni visokih sandalov, da jih je sililo k drobincljavi hoji, s štrlečimi iglami v skulpturi las.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani