nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Vendar pa bi moral pri neizprosnosti gospoda Podolskega - pa tudi ljubeznivosti, je treba reči - iz izkušnje vedeti, s kom ima opraviti ali kaj se mu obeta, če predolgo ne bo kuril, če bo predolgo iz gole vestnosti skoparil z državno energijo, po drugi strani pa je spet res: če bi vsi tako ravnali, gospoda, naša energetska uboščina še zdaleč ne bi bila tako na psu, ne bi nam bilo treba toliko energije uvoziti iz tujine, privarčevali bi politično tako nafto in reaktorje tudi. Ja, samo to je pravzaprav hotel povedati, on, Qvietone, in se zraven še čudi, da naenkrat toliko govori, mogoče bo kdo rekel, da same neumnosti, kdo pa bi mogoče tudi vedel povedati, da je gospod Jirse tu in tam kaj nesel na uho Gestapu, ampak to pogosto tudi napihnejo, kolikor vé o Jirseju on, Qvietone, so zaradi njegove informacije deportirali samo dve judovski družini iz soseščine in še ti sta bili za današnje čase bolj ali manj cionistični. Jirse mu s svojo neposrednostjo, svojo odprtostjo že dolgo piha na
dušo: ti, Qvietone, ti hugenotski pankrt, le vesel bodi, da nisi, tako boš lahko tu pri meni še prezimil, mu je rad rekel v šali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani