nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Leto 1918 ji spet vstane pred očmi. Janáčkova glasba je zanjo skupaj s strahom pri letenju edina resničnost, tu vse sliši, jih tudi vse najde - Akulko v ‘Mrtvi hiši’, Kabanovó, Jenufo; pri devetindvajsetih, ko sliši ‘Stvar Makropulos’, se ima za tristoletno Marty, popotnico skozi čase, ki jo imajo za sleparko, tatico in brezčutnico. Razume jo, tudi njeni:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani