nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Ni natanko vedela, kaj se iz tega pri Dostojevskem nanaša nanjo, a eno je vedela: ona je ostala sama, Qvietone pa se je že mnogoteril - še nikoli ni tako neizmerno mislila nanj.
Videla je svojo roko, ki se steguje njem, in včasih je to bila njegova roka, in včasih roka, ki se je v močvirjih Belorusije zaman naprezala, da bi prijela za roko svojega moža, vse dokler se je ni več dalo prijeti. , njena daljna sorodnica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani