nova beseda
iz Slovenije
Jules Verne: V osemdesetih dneh okoli sveta, poved v sobesedilu:
Po ulicah je bil en sam vrvež, nenehen živžav: bonci, ki so v sprevodih hodili mimo in enolično udarjali na svoje bobne; carinski in policijski uradniki s koničastimi klobuki in z dvema sabljama za pasom; vojaki, oblečeni v modro bombaževino na bele črte in oboroženi s puškami na udar; vojščaki mikada, ki so tičali v svilenih suknjah z oklepom in železno srajco; in številni vojaki vseh stanov, kajti na Japonskem je vojaški poklic ravno tako cenjen, kot je na Kitajskem zaničevan. Potem beraški menihi, romarji v dolgih haljah in preprosti civilisti z gladkimi, ebenovinasto črnimi lasmi, velikimi glavami, dolgim trupom, tankimi nogami, majhne postave in polti od različnih odtenkov nežne kože do brezbarvne beline, toda nikoli rumene kot Kitajci, od katerih se Japonci bistveno razlikujejo. Končno je bilo med vozili, nosilnicami, konji, nosači, dvokolnicami z zaveso, norimoni z lakastimi stenami, mehkimi Cangosi (prave postelje iz
bambusa), videti ne preveč ljubke ženske, ki so stopicale s svojimi nožicami, obutimi v platnene copate, slamnate sandale ali cokle iz obdelanega lesa; imele so priprte oči, zobe, počrnele po dnevni modi, ki pa so z eleganco nosile narodno nošo, kimono, neke vrste haljo, okrašeno s svilenim, prekrižanim šalom, čigar širok pas se na hrbtu zaključi v poseben vozel, ki so si ga dandanašnje Parižanke izposodile pri Japonkah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani