nova beseda
iz Slovenije
Gustave Flaubert: Bouvard in Pécuchet, poved v sobesedilu:
Na koncu vsak dan bolj oddaljenega obzorja sta videla reči, ki so bile hkrati nejasne in čudovite.
Ko sta občudovala star kos pohištva, jima je bilo hudo, ker nista živela v času, ko je bil v rabi, čeprav nista ničesar vedela o tisti dobi. Po nekaterih imenih sta si predstavljala dežele in bile so toliko lepše, kolikor manj sta vedela o njih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani