nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Slišala je vodo, kako žubori, in ko se je odpravila proti nji, je našla tolmun, v katerega je šumljalo več prečudovitih studenčkov in po dnu se je svetlikal kakor srebrnkast prod. Okoli in okoli je raslo gosto grmovje, vendar si je srnjad utrla široko stezo skoz goščavje, da je po nji tudi lahko prišla prav do roba vode.
Voda je bila tako bistra, da je v nji kakor v ogledalu videla vsako žilico na vsakem listu in če ne bi rahla sapica premikala vej in grmov, da so ji odsevi plesali kakor sončni zajčki po obrazu, bi bil tudi njen obraz kakor na dlani pred njo, tako pa ji je migljal v soncu in senci in se ji zabrisoval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani