nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Ubogo Palčico je zelo zelo zeblo; obleko je imela raztrgano, pa tudi sama je bila tako krhka, nežna deklica, da je bila komaj še kaj živa na surovem mrzlem svetu.
Neke noči je začel naletavati sneg in vsaka snežinka, ki je padla na Palčico, je bila zanjo kakor cela lopata snega, če bi padla na človeka; ljudje smo namreč veliki, Palčice pa je bilo komaj za otroški nohtek. Potem se je zavila v suh list; vendar se je po sredi razpočil, da ji ni mogel poskrbeti za nič toplote; vsa se je tresla od mraza.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani