nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Najdaljši prst je lahko pogledal drugim čez glave; prst zraven njega je imel zlat obroček, najmanjši - mezinček - pa ni bil za nobeno rabo in je bil še ponosen na to. In pri tem, ko so se tako baharili, so me spustili, da sem padla v lijak.«
»In tako sediva tukaj in se svetiva,« je rekel kos stekla, potem pa je priteklo še več vode, da je odplaknilo košček stekla nekam naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani