nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Prst zraven njega je kar naprej kazal vse mogoče - sonce, luno - in pritiskal na svinčnik, kadar je bilo treba pisati. Najdaljši prst je lahko pogledal drugim čez glave; prst zraven njega je imel zlat obroček, najmanjši - mezinček - pa ni bil za nobeno rabo in je bil še ponosen na to. In pri tem, ko so se tako baharili, so me spustili, da sem padla v lijak.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani