nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Po ves dan se je nastavljal toplemu soncu, letal s na cvet, plesal na krilih frfotajočih metuljev in v mislih preračunaval, koliko korakov bi potreboval, da bi premeril vse ulice in steze na lipovem listu; tisto, čemur mi pravimo žile, je namreč njemu pomenilo ceste in steze. Zdele so se mu tako rekoč brez konca in kraja. Sonce je prej zašlo, preden je bilo konec njegovega potovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani