nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Drevešček je pogledoval po rožah na vrtu, ki so cvetele v novi mladi lepoti, potem pa se ozrl po sebi in si iz srca zaželel, da bi ga bili vendarle rajši pustili veneti in trohneti kje na samem, daleč stran v kakšnem temnem kotu v kleti ali v drvarnici.
Še enkrat si je priklical v zavest srečno življenje v gozdu in potem božični sveti večer in znova skoraj otipljivo začutil okoli sebe drobne miške, kako ga željno poslušajo, ko jim pripoveduje pravljico o steklem polžu.
»Končano, vse končano!« je spregovoril ubogi drevešček.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani