nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
ni uživala ne v soncu, ne ob petju ptičev in ne pod rožnatimi oblaki, ko so jadrali nad njo vsako jutro in vsak večer.
Pozimi, ko so bila tla pokrita z belo svetlikajočim se snegom, je nekoč priskakljal mimo velik in ji gladko skočil čez glavo;, kako nesrečno se je takrat počutila! Ampak potem sta minili še dve zimi, tretjo zimo pa je bila že tako velika, da se ji je moral ogniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani