nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Skale nad njima so bile bele kakor meglice in nazadnje se je vse tako zjasnilo in zvedrilo, da je bilo kakor mesečina z belimi oblaki. Zrak je bil mehak, blagodejen kakor hladna sapica v hribih in dehteč, kakor da v dolini pod njima rasejo samo cvetoče vrtnice.
Čez pokrajino je tekla reka, bistra kakor čisti zrak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani