nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Vendar mu vzhodnik ni odgovoril, samo s prstom je pokazal na prav prijazno sinjo svetlobo, ki jima je zasijala naproti. Skale nad njima so bile bele kakor meglice in nazadnje se je vse tako zjasnilo in zvedrilo, da je bilo kakor mesečina z belimi oblaki. Zrak je bil mehak, blagodejen kakor hladna sapica v hribih in dehteč, kakor da v dolini pod njima rasejo samo cvetoče vrtnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani