nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Tedaj je sonce svetlo posijalo in prednjo je stopil božji v belem oblačilu, isti, ki ga je videla v noči groze pred cerkvenimi vrati. Vendar zdaj ni imel več v roki grozečega meča, temveč namesto njega lepo zeleno vejico cvetoče vrtnice. Z njo se je dotaknil stropa in ta se je v trenutku vzdignil visoko visoko in svetla zlata zvezda je zamigljala tam, kjer se je je dotaknila zelena vejica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani