nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Moram se ti zahvaliti, ker si me utopil; tako sem vsaj obogatel, ampak zares. Bilo me je strah, ko sem tičal v vreči, in ko sem z mostu letel v vodo, mi je kar žvižgalo okoli ušes. Pri priči sem potonil kakor kamen, vendar se nisem nič potolkel, ker sem priletel na najmehkejšo, najsočnejšo travo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani