nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Ampak Palčica še malo ni bila srečna. se ji je zdel pust in ga ni imela niti malo rada. Zjutraj, ko je sonce vzšlo, in zvečer, ko je zahajalo, se je po navadi odtihotapila ven, in kadar je pihal veter, je mimo visokih pšeničnih stebel včasih lahko za trenutek ujela pogled na modro nebo; ves čas je premišljevala o tem, kako lepo je pod milim nebom, na svetlobi, in hrepenela po tem, da bi vsaj enkrat še zagledala prijateljico lastovko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani