nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Vsako na grmadi je namreč pognalo korenine in mladike in na mladikah so se odprli nešteti cveti in je bila v trenutku kakor sredi živih mej iz samih vrtnic. Ves trg je bil spremenjen v cvetoče in dehteče špalirje.
Približal se je kralj, utrgal enega od cvetov in ga položil na prsi, pa se je pri priči prebudila iz nezavesti in mahoma začutila, kakšen blažen mir ji navdaja srce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani