nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Na rokah so se ji od dlani do ramen napihnili žgoči, ostudni veliki mehurji, vendar je vdano prenašala bolečine v upanju, da bo s tem rešila ljubljene brate. Potem je z bosimi nogami hodila po koprivah in jih trla in, dokler ni dobila iz njih zelenkastih vlaken.
Ko je zašlo sonce, so prišli bratje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani