nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Nasmehnila se mu je v zahvalo, ker ga je prepoznala kot laboda, ki je letel nad njo, da ji je s perutmi pahljal obraz in jo zaslanjal pred žgočim soncem.
Leteli so tako visoko, da se ji je prva ladja, ki jo je zagledala pod seboj na morju, zdela kakor. Za seboj je opazila velikanski, ki jo je spominjal na gorovje; včasih je zagledala na njem neznansko senco sebe in svojih enajstih bratov labodov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani