Na soncu bom ležal cel dan, na pesku, prav tik morja, in črno dalmatinsko vino bom pil, ki teče tako gosto v kozarec kakor olje.« Nasmehnil se je, pozabil, da je bolan, in tudi jaz sem pozabila, po kaj sem prišla domov: da sem prišla, da ga še enkrat vidim, preden umrje ... Daleč je odstopila smrt, bolezen je prenehala, skrbi so utihnile in midva z očetom sva se veselo vozila po modrem in sončnem Jadranskem morju.