Vse okrog nje se je spreminjalo, punčke so bile vsak teden druge, zdaj velike, zdaj majhne, štedilnike so zamenjali avtomobili, za njimi so prišli vojaki, potem, letala in ladje. Le žoga, velika, lepa žoga je ostala v sredini kakor spomenik sredi trga. Nekoč je zopet prišla kakor vsak dan pozdravit svojo žogo ‒ a glej, nič več je ni bilo.