Me pa se sprehajamo, pogovarjamo in posvetujemo, katero vilo bi vzele in katere ne, če bi nam jo kdo ponudil v dar. Zelo izbirčne smo, v resnici pa se ne bi branile menda niti ene. Grmovje nad starimi zapuščenimi grobovi, čez katere že vodijo steze bodočega parka, šuštijo skrivnostno, sence temne, a Vlada me vpraša, če res, prav resnično zares ni duhov, ki bi nas hodili strašit z drugega sveta ... je še neumna, ne spoštuje starih grobov, se pa tudi ne boji duhov.