Čemu naj bi prižgala? Sedela bi pozno v noč pri mizi nad papirjem s peresom v roki, pa ne bi ničesar, ničesar napisala. Vzdihovala bi od nemira, črne misli bi odgnale poslednjo možnost za delo in vedno bolj bi se me polaščalo tisto grozno čustvo, ki se ga tako bojim: nezaupanje vase, obupavanje nad lastnimi močmi, nad lastno zmožnostjo, nad lastnim talentom ...