Kjer so otroci, se peni vsakdanje življenje kakor vesel, poreden potok, ki žubori po mimo vasi. Dolgočasne dolžnosti dela, suha proza kruhoborstva, sive skrbi ‒ vse se spreminja v lahno, ljubeznivo breme, če nam ga sladijo jasne otroške oči. In puste ure dolgočasnih dni drhtijo v vedno novi, smejoči se živahnosti.