Mi odrasli se smehljamo in stiskamo roke ljudem, za katere čutimo toliko kakor za lanski sneg. Niti v sanjah ne pomislimo, da bi rekli temu ali onemu v lice: ti si oduren, surov, neumen, domišljav. In če nam je kdo všeč, zanimiv, če bi še tako radi govorili z njim in se natančneje seznanili, gremo mimo, kakor da nam je deseta skrb, ker nam ni predstavljen po in postavah našega družabnega življenja.