Trdno je držala mala pest svetli žebelj in, in suvala z vso silo v modre, mirne punčkine oči. In takrat se je nekaj zlomilo, nekaj je počilo, modre, jasne in lepe oči so se nekam pogreznile in dve grdi črni luknji, dve strašni, temni jami sta se zarežali Mitiki v obraz. Mala roka je omahnila, žebelj se je skotalil na tla, srce je vztrepetalo v grozi.