Pozabila sem zadnjič mošnjiček na pisalni mizi, bilo je prvega in mošnjiček je bil poln bakrenih krajcarjev, niklastih petic in desetic, goldinarjev in petkronskih tolarjev. Mitika je splezala na stol, vzela mošnjiček, odprla ga kje v tihem kotu, sesula denar in ga stlačila v žep, ki ga ima na svojem črnem predpasniku in ki je drugače vedno ves poln fižola, kamenčkov, in frnikol. Stisnila je pest, odšla v kuhinjo in dala v kovček, ki je bil po naključju odprt, prgišče denarja, najbrž nji zato prvi, ker ji daje ob desetih žemljo z mlekom ali pa ji namaže kruh z medom ali maslom.