Je pa bolj priliznjena, nekako toplejša in mehkejša. Kadar me zjutraj objame in pravi, da sem »dlaga, dlaga mamita«, da me ima »zelo«, da je »mamita dobla, lepa«, ‒ ej, kako sladko mi je pri srcu, roke so vse mehke prečudne sladkobe. Svet je lep, skrbi odstopijo, tako mirne so misli, vesele, jasne.