Koliko lepih dni gre mimo nas, a mi jih zapravljamo v nič, da minejo brez spomina in brez koristi. In v srcu so me spekle vse zamujene besede, dobre in lepe besede, ki bi jih bila lahko rekla očetu in jih nisem, Spomnila sem se njegovih dobrih oči in mehkega glasu, njegove veselosti, kadar sva šla, ko sem bila še otrok, daleč po stezah med travniki in žitnim poljem v drugo in tretjo vas. Stisnila sem glavo v pesti in jokala za očetom, kakor da mi je že umrl.