Spomnila sem se tudi, da je dobil že prejšnji teden nekako pismo z ljubljanskim poštnim pečatom, a da mi ni nič omenil, kaj je v njem. Začela sem ga prositi, naj mi pokaže tisto pismo, ali trdil je, da ga je izgubil, da ni bilo nič važnega; neki dijak ga vprašuje, če se dobi še kak primerek dijaškega lista, ki ga je on pred leti urejal. Za nekaj ur me je to pomirilo, potem pa so se mi zbudili dvomi še močneje.