To je ravno tako, kakor bi rekla: »Hej, ljudje, mama, moj čas je tu, mokra sem in zelo lačna.« Nihče se še ni jezil na Pikico; Pikičina zasluga je, da je njena mama vedra in čila, cvetoča in vesela, ne pa utru jena, zlovoljna in nemirna, kakor so druge mame, ki nimajo cele noči miru in ki jim po ušesih neprenehoma zvenijo otroški kriki. Pikici mama ne bo mogla nikdar očitati, ko odraste: »Oh, koliko noči sem prečula zaradi tebe!