Mamo je včasih strah. Kako se vzgaja milina v takem malem srcu, kako se seje dobrota v tako nežno, komaj, komaj vzcvetajočo dušico? Nagne se mama k Pikici, ki je vedno vedra, ki ne muči s kričanjem niti nje niti drugih v hiši, ki nikogar ne moti v njegovem delu ali razvedrilu ali počitku, nagne se k nji, jo dolgo gleda in strah jo je, da bi ne pokvarila tega žlahtnega brstja, ki je vzklilo v njej, strah jo je, da ne bi padla ljuljka iz njenih rok v to ljubeznivo, drobno in milo bitje ...