Dopoldne se je igrala neugnano, kakor vrtavka, po celi sobi je je bilo dosti. Ko mi je opoldne sedela v naročju in sem jo na vsako žlico opozarjala z enakomernim: »No,!« mi je zato pri tem vsekakor enoličnem delu skoro zmeraj zaspala. To se razume ‒ s polnimi usti.