Večkrat se ji je bledlo, vpraševala me je, če sem naredila nalogo, če vidim tičke na stropu in če se res vozimo po morju, ko se vse tako ziblje in ko nekaj tako. »Morje, mama, morje,« je govorila. »Slišiš, kako pojo: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo.«