Kadar pada sonce daleč za modrimi gorami v zaton, zatrepeta vse naokrog v čudoviti luči, lica ljudi so svetla in rožasta, žareči odsevi padajo od gorečih oblakov na zahodu dol na zemljo po hišah in cestah. Vedno mehkejše postajajo barve, nežnejše, bolj blede in, ko se odmaknejo oblaki od gor, ostane na nebu le še široka rumena svetloba, a daljni modri vrhovi hribov so še dolgo obrobljeni z ozkim rdečim.