Odšli smo na verando, kjer smo gledali, kako vzhaja jesenski mesec velik in krvav izza gozdiča na obzorju. Sanjava luč se je razlila po nebu in po zemlji, v drevju je zašepetal večerni veter. »Kar napiši to v ‚Prijatelja’,« mi je rekel znanec, zato se, dragi bralci, ne jezite name, ampak nanj, če vas dolgočasim.