Jaz bi bila Vladošo najrajši nabila, pogledala sem jo neizrečeno hudo, ali spak ni ničesar razumel in je spridil položaj še bolj: Prišla je k meni, me pobožala in rekla: »Ali, mama, nikar me tako hudo ne glej, jaz te imam v resnici rada.« To me je streznilo in zasmejala sem se. »Verjemite mi, gospa,« sem rekla dami, ki ne ljubi žensk, ki pišejo, »verjemite mi, dobro je in koristno, da imajo otroci vsaj enkrat v svojem življenju uši.