Kljub temu sem še tisti večer pogrnila na stol papir, posadila malo na pručico in pregled je opravičil mojo sumnjo ‒ sijajno. Vlada jih je štela, zdelo se ji je imenitno, da jih ima toliko, in vselej je zagnala vik in krik, kadar se je število povečalo ... Ni se jim poznalo, ali jih je nalezla od »ta belega« ali od »ta črnega« Franceljna ... Odtlej sva imeli vsak dan zabavo.