Ko sem jo šla namreč kupovat, sem mislila, da velja tri krone, ali kar je napisano, je napisano, vzeti sem jo morala in plačati šest kron. Tudi sem si mislila, kaj bi se punče bahalo po nepotrebnem, zato sem rekla naglas: »Rajši povej, draga moja, da si prišla zadnjič vsa zamazana domov, ker si sedla v novi beli obleki pri babici na vrtu v pehar z, povej rajši, kako ti je bilo slabo, ko si se najedla zelenih češpelj, ki sta jih s sosedovim Pepetom nakradla na ne vem katerem vrtu, povej rajši, da te je tisti Pepe bogu imenitno premikastil, ker si ga iz same objesti udarila! O, draga moja, to so litanije, to, s tem se bahaj!