Poljubiva jo lepo oba in ona nama še naroča, naj v kavarni le pridno bereva in pregledava vse podobe v listih. Človeške kosti in črepinja se ji niti ne gnusijo niti se jih ne boji, ve, da ima pod kožo in pod mesom tudi sama ravno take kosti. Ko sem ji to razlagala, se je tipala po glavi in rekla: »Vidiš, res je trdo.«