Že zjutraj ob sedmih smo bili na vlaku, in to se ve, kako se jé zjutraj, ko se človek boji, da bi ne zamudil. Ob enajstih sem vzela iz kovčka našo malico: šunko, sir in pomaranče. Vladoša ni imela posebnega teka, jaz pa ji prigovarjam: »Le jej, draga moja, v vlaku ni dobro, če je človek lačen.«