Nikoli ni govoril, kje je bil zvečer ali ponoči; nikoli ni pripovedoval, da ima skrbi, nikoli ni delal načrtov, kaj bo jutri in pojutrišnjem. Če je bila vesela ura, sonce, prijeten dan, če se mu je dekletce zasmejalo v obraz, če je Tilda privezala čist, predpasnik čez obleko, vse je užival, kakor uživa otrok, ki skače v gozdu in trga jagode ob stezi. Tilda je molčala, nič ni izpraševala, kakor da ničesar ne ve; delala se je, kakor da je vse prav; kakor da je od nekdaj vedela, da njenega moža ne bo ob večerih doma in se bo vračal šele pozno po polnoči.