Veličastna in tuja, neprijazna človeku. Sama je sedela Tilda popoldne v sobi pri oknu, naslonila je glavo v dlan in gledala v ono stran v goro, ki se je, visoka in smela, vsa bleščeča v snegu, vzdigovala v nebo. Po cele ure je gledala vanjo; vse šume je poznala na njej, zaseke, pečine, ostre, globoke struge, ki so od golega vrha padale nizdol navpično skoro in nevarno.