Kar najlepše je pogrinjala možu opoldne in zvečer in okrasila mizo s poljskimi in gozdnimi cvetlicami, ki jih je sama natrgala dopoldne in popoldne. On se je smejal; rekel je, da jedo kakor grofje, tako gosposko; da je to pravzaprav nerodno; pokmetil se je, ko je sam živel v tej pustinji, jedel iz lončenih skled raz nepogrnjeno mizo. Zdaj se igra s srebrnimi noži in vilicami, krožniki so iz tankega porcelana, postavljeni na dragocen damastni prt, in sredi mize stoje rože v srebrni vazi.