Malo mi je odleglo in zopet se je začela bolezen iznova. Zaradi tistega silnega razburjenja je nastopilo vnetje možganske mrene in dolgo časa moje življenje ni bilo vredno pol vinarja. Ko sem spomladi prvikrat sedela na soncu na klopi pred postajo, sem bila ubožica suha kot kost, brez las, slaba kakor ptica, ki je prezgodaj padla iz gnezda.