Ni ga karala, ker se je sramovala, da so vse njene besede kakor prah, vržen v veter, brez vpliva in brez koristi. Ni se ga upala pogledati ob takih trenutkih, ker se je bala, da ne bi zapazil temne mržnje v njenih očeh. Potem zopet, kadar se je zgodaj popoldne vrnil iz mesta in zvečer sedel njej nasproti pri mizi, nagnjen nad knjige in zvezke, je vzkipela v njenem srcu vroča materinska ljubezen in posebno sočutje z njim in z njegovo usodo.