Nežen je bil z materjo in mehak. Zopet je bral zvečer pesmi, pripovedoval materi in o pisateljih in učencih, o iznajdbah, o smelih nalogah, ki še čakajo, da jih reši človeški duh.
Še enkrat se je nastanil mir v preprosti hiši, še enkrat so stopile o boljši bodočnosti čez prag Tildinega doma.