Nekoliko dni je bil res skesan, sramoval se je; prepričan je bil, da zdaj v resnici začne novo življenje. Nežen je bil z materjo in mehak. Zopet je bral zvečer pesmi, pripovedoval materi in o pisateljih in učencih, o iznajdbah, o smelih nalogah, ki še čakajo, da jih reši človeški duh.